Leto za nami in leto pred nami

5. februar 2009

Čas je, da potegnemo črto pod leto 2008 in pogledamo, kaj nas čaka v letu 2009. Kot smo že lani v tem času ugotavljali, je meril za uspešnost več in so lahko zelo različna. Ampak za leto 2008 je edina mera ta, da so trgi izgubili v povprečju okoli 40 %. Kar je najhujši padec po letu 1937. Tudi naši aktivno upravljani skladi so se gibali v isti smeri: Alfa - 22,9 %, Beta - 41,6 %, Globalni naložbeni sklad - 30,1 %, Novi trgi -43,6 % in Gama + 3,9 %. Sredi novembra je začel delovati tudi sklad absolutnega donosa Sigma, ki je v tem obdobju zrasel za 2 %. Čeprav smo že rekli, da so edina mera leta 2008 veliki borzni padci, ki za vlagatelje v sklade pomenijo izgube, bomo vseeno naredili primerjavo z indeksi (izjema je sklad absolutnega donosa), ki so merilo za uspešnost upravljavca. Saj ni vseeno, kdo upravlja z vašim denarjem. Premagovanje oz. zaostajanje za indeksi je naslednje: Alfa - 6,5 %, Beta – 2 %, Globalni naložbeni sklad + 9,5 %, Novi trgi + 7,6 % in Gama - 5,4 %. To so sicer povsem povprečni rezultati, naš cilj pa je, da smo nadpovprečni. Smo pa bili nadpovprečni po kriteriju primerjave s skladi, ki so na razpolago slovenskemu vlagatelju. V kategoriji globalnih delniških skladov sta se Globalni naložbeni sklad in sklad Beta uvrstila na 1. in 7. mesto med šestnajstimi vzajemnimi skladi, v kategoriji skladov novih trgov se je sklad Novi trgi uvrstil na 2. mesto med enajstimi, med mešanimi skladi se je Alfa uvrstila na 4. mesto med devetnajstimi in med obvezniškimi se je Gama uvrstila na 9. mesto med enaindvajsetimi skladi.

In kakšno je bilo naše delo v 2008. letu?

Naša drža je bila konzervativna, pomemben del naložb je bil v denarju, v naložbah v defenzivne sektorje in v plemenite kovine in izogibanje cikličnim panogam. Uspelo se nam je izogniti Balkanu, v večji meri Sloveniji (ne smemo pozabiti, da je bil sklad Alfa še pred nekaj leti v celoti sklad, investiran v Sloveniji in so njegovi nekoč konkurenčni skladi lani izgubili tudi 60 %), izognili smo se padcu dolarja, naložbam, odvisnim od rasti ameriškega gospodarstva, naložbam v nepremičninsko industrijo, v finančni sektor, v avtomobilsko industrijo. Naša glavna usmeritev v 2008 je torej bila jasna - investiranje v podjetja, ki bodo uspešna tudi v gospodarski recesiji in v okolju višje inflacije. Pri tem smo del portfelja usmerili v velika podjetja iz stabilnih panog (hrana, farmacija, tobak), za katera smo pričakovali, da cene delnic ne bodo močno nihale ne navzgor in ne navzdol, kar se je tudi uresničilo. Drug del portfelja smo usmerili v podjetja, katerih dobiček hitro raste in so poceni. Žal gre največkrat za manjša po velikosti. Za ta del portfelja smo pričakovali, da bo tudi v krizi rasel. Za leto 2008 smo se pri tem ušteli, saj na gibanje tečajev delnic ni vplivalo le poslovanje podjetij, temveč vsesplošna denarna kriza, ki je investitorje silila, da so prodajali delnice tudi sicer zelo uspešnih podjetij, ne glede na njihovo ceno. Na takšne razprodaje so delnice manjših podjetij bolj občutljive. Tako imamo zdaj nekatere naložbe, ki so bile poceni, ko smo jih kupili, sredi novembra so bile že smešno poceni, do konca leta pa so zrasle med 30 in 100 %. Ohranjamo jih v portfeljih, saj imajo po naših ocenah prav te delnice izreden potencial za rast tudi v teh časih.

V času krize denar odteka iz skladov

Zavedamo se, da je v času borzne krize največ izplačil iz vzajemnih skladov. Pred tem si ne zatiskamo oči, ravno obratno, spoštujemo vaše odločitve in ob tem upamo, da ste se na taračun izognili tudi delu izgub. Kar nekaj sredstev je bilo prenesenih na depozite v Probanki, ki tudi v tem trenutku prinašajo visok donos 5,35 % letnih obresti. Nekateri ste se odločili za prenos na obvezniški sklad Gama. Po drugi strani je največ vplačil v sklade, ko na borzah divja bik. To še posebej velja za bolj tvegane specializirane sklade. Z vidika plemenitenja premoženja je razlika med globalnimi in specializiranimi skladi bistvena. Vlagatelji v globalne sklade zaradi manjšega nihanja vplačujejo sredstva precej enakomerno in če pogledamo sklad Beta, se je ta konstantno polnil od njegove ustanovitve leta 2004. Tako povprečni vlagatelj sklada ni vplačal, ko so bili tečaji najvišje, ampak že oktobra 2005. Kar pomeni, da je bilo v povprečju izgubljenega premoženja na vplačana sredstva za 20 %. To, ponovno ponavljamo, seveda ni zanemarljivo, pomeni pa, da so vlagatelji delniškega sklada Beta večji del svojega premoženja (štiri petine) ohranili tudi v času najhujše borzne krize po tisti v 30-ih letih prejšnjega stoletja. Ko to primerjamo s specializiranimi skladi, kot so npr. skladi, ki so investirali na Balkan, vidimo, da je večina premoženja teh skladov izpuhtela. In to iz dveh razlogov: prvič, ker so tečaji na teh borzahod vrha padli za 70 in 80 %, in drugič, ker je bila velika večina sredstevvplačanih prav pri vrhu. Ta denar v povprečju ni bil vplačan že leta 2004, zato tudi ni najprej precej zrasel in nato močno padel. V tem primeru bi vlagatelji izgubili na primer 30 % vloženih sredstev. Ne – večina vlagateljev je izgubila 70 %.

Dolgoročno zastavljeni cilji investiranja so se ponovno izkazali kot prava usmeritev vlagatejev

Torej se je povprečni vlagatelj v vzajemni sklad Beta obnašal nadvse racionalno, saj je bilo največje število vplačanih točk v sklad doseženo že maja leta 2006. Od takrat naprej povprečni vlagatelj ni več povečeval svoje pozicije v delniškem skladu Beta, ampak je ohranjal svojo osnovno pozicijo. In to v skladu s svojim na začetku investiranja dolgoročno zastavljenim ciljem. Na primer - varčevati v skladu vsaj 10 let. Za to si nekaj zaslug pripisujemo tudi v uredništvu Provlagatelja in nasploh vsi, ki v Finančni skupini Probanke komuniciramo z našimi vlagatelji, saj smo prav v tistem letu že začeli počasi opozarjati na nekatere nevarnosti. S tem seveda ne mislimo, da smo vseskozi vedeli, kaj nas čaka, daleč od tega, vendar smo se zavedali, da je to čas, ko je smiselno imeti v delnicah investirano svojo osnovno pozicijo, na velike priložnosti pa je potrebno še počakati. Kot smo zapisali v prejšnji številki Provlagatelja v rubriki »Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?«, pričakujemo srednjeročni odboj in smo zato v začetku decembra tudi povečali delniške pozicije na naših skladih. Odboj se v tem trenutku dejansko dogaja. Kot se dogajajo borzni padci, se vedno pojavljajo tudi tiste velike priložnosti, ko so delnice izredno poceni in se investicija nato podvoji, potroji. A prvenstveno ne zaradi borzne evforije, temveč zato, ker so, kot rečeno, delnice zelo poceni. In v naših portfeljih se nahajajo delnice, ki so izredno poceni, padle so tako nizko, da je skoraj neverjetno, kako je to mogoče z ozirom na to, da ima njihovo poslovanje tudi v času krize svetlo prihodnost. Ampak v letu 2008 je bil čas likvidnostne krize, vse delnice so se prodajale ne glede na to, ali so podjetja dobra ali ne. V naslednjem letu pa bodo razlike med zmagovalci in poraženci precej večje in zelo pomembno bo, kje bo investiran denar.

Ali je že napočil čas velikih priložnosti?

Prepričani smo, da za nekatere delnice to že velja, v njih smo tudi pozicionirani in zato pričakujemo, da naši rezultati v tem letu ne bodo samo povprečni, temveč bodo nadpovprečno dobri. V tem trenutku menimo, da je še vedno smiselno v delniških skladih ohranjati svojo osnovno pozicijo, preostali del premoženja pa naložiti v sklade, ki manj nihajo. V tem letu za sklad Gama pričakujemo dober donos, saj se je močno povečal donos na bančne in podjetniške obveznice, v katere bomo usmerili pomemben del naložb. Vsekakor pa vsakomur predlagamo, da, kot eno najbolj ustreznih oblik razpršitve portfelja, premoženje naloži v sklad Sigma, ki ima kot sklad absolutnega donosa postavljen cilj, da ne glede na dogajanje na delniških trgih dosega dolgoročni povprečni letni donos med 8 in 12 %. Tudi ta naložba seveda ne da absolutne garancije, zagotovo pa je sklad Sigma primerna oblika naložbe za vsakogar, ki se v tem trenutku boji, da ni pravi čas za začetek varčevanja, oz. za vsakogar, ki že ima privarčevano oz. ustvarjeno premoženje, pa ga ne želi izpostavit velikemu tveganju. In ob takšni usmeritvi si lahko obeta zelo solidne donose.