Probanka Sigma - o prvem letu poslovanja!
13. december 2009
Minilo je leto dni od začetka poslovanja podsklada Sigma in čeprav ste lahko vsak mesec v rubriki Prejšnji mesec in v prihodnje spremljali dogajanje, smo se odločili, da tokrat pripravimo nekoliko podrobnejši prispevek o skladu, saj se je v tem času pojavilo precej vprašanj glede strategije Sigme, pozicij, ki jih ima in tudi dinamike gibanja vrednosti enote premoženja.
Komentar rezultatov
Za začetek si oglejmo donose v preteklem letu. Prva obletnica Sigme je sovpadla s petkom trinajstega, ki v Sloveniji in v mnogih drugih državah po svetu velja za nesrečen dan. V primeru Sigme bi lahko rekli, da nam je petek trinajstega preprečil, da bi se vrednost enote premoženja vrnila nazaj na izhodišče oziroma 10 EUR. Vrednost enote premoženja je bila na ta dan 9,9889 kar pomeni, da je bila enoletna donosnost Sigme -0,11 %. Enoletna donosnost do konca novembra pa je znašala 0,14 odstotka. Takšen rezultat nikakor ne predstavlja uspeha v prvem letu poslovanja sklada, še posebej, ker so v enakem obdobju svetovni delniški trgi (MSCI AC World indeks) zrasli za 19 odstotkov in precej vlagateljev gleda skozi to optiko, vendar pa govoriti o popolnem neuspehu tudi ne moremo. Zavedamo se, da so naši vlagatelji pričakovali ciljni 8 do 12-% donos že v prvem letu poslovanja in ga verjetno tudi pričakujejo v vsakem naslednjem letu, ampak, kot smo že nekajkrat poudarjali, je 8 do 12-% letna donosnost naš cilj, ki ga poskušamo doseči skozi daljše časovno obdobje in ga ne moremo jamčiti.
Korelacija
Primerjava z delniškimi trgi se navezuje na eno od vprašanj, ki so jih vlagatelji imeli predvsem v poletnih mesecih, ko se je Sigma gibala inverzno od delniških trgov in takrat je izgledalo, da Sigma dela donos samo kadar delniški trgi padajo. Vendar je strategija in s tem tudi cilj Sigme zastavljen tako, da donosi, ki jih dosega sklad, niso korelirani z donosi delniških, obvezniških ali surovinskih trgov. Seveda to ne pomeni, da se bo Sigma vedno in v vsakem trenutku gibala nekorelirano od delniških trgov. Neizogibno so se in se bodo pojavljala obdobja, kjer se bo Sigma gibala inverzno od delniških trgov, obdobja kjer se bo Sigma gibala skladno z delniškimi trgi ter obdobja neodvisnega gibanja. Če poenostavimo, se bodo na daljši rok obdobja inverznega in skladnega gibanja izničila, ostala pa bodo obdobja neodvisnega gibanja oziroma absolutni donos. Na spodnjem grafu lahko vidimo gibanje 30-dnevnega korelacijskega koeficienta, ter tudi nivo koeficienta za celotno obdobje.
Korelacijski koeficient za celotno obdobje od 14. novembra 2008 do 30. novembra 2009 je znašal -0,17, kar pomeni, da je bila korelacija Sigme z delniškim indeksom MSCI AC World malenkost negativna, vendar je ta vrednost statistično zanemarljiva, kar z drugimi besedami pomeni, da je bilo gibanje Sigme neodvisno od gibanja svetovnih delniških trgov. Gibanje 30-dnevnega korelacijskega koeficienta pa nam poda dobro sliko dinamike gibanja vrednosti enote premoženja Sigme v primerjavi z delniškim trgom v krajših časovnih obdobjih oziroma v 30-dnevnih obdobjih. V prvih mesecih poslovanja je korelacija postopoma narasla iz 0,14 na 0,76, kar je bila tudi najvišja vrednost, nato pa je začela strmo padati skupaj z delniškimi trgi. V poletnih mesecih se je Sigma gibala inverzno od delniških trgov (najnižja vrednost korelacijskega koeficienta je bila -0,75), kar je tudi sprožilo vprašanja vlagateljev glede dinamike gibanja. V jesenskih mesecih se je hitrost rasti delniških trgov zmanjšala, ob tem pa je korelacija spet začela naraščati in je trenutno okoli 0,6. Razlog za takšno gibanje korelacije se skriva v strategiji Sigme, ki je tudi spodbudila največ debate v javnosti.
Volatilnost – naložbeni razred
Večina vlagateljev pozna dva osnovna naložbena razreda – delnice in obveznice. V zadnjem obdobju pa so postale kot naložbeni razred izredno aktualne surovine, predvsem plemenite kovine, pa tudi nepremičnine so pritegnile veliko pozornosti. Ob teh štirih klasičnih naložbenih razredih pa se je v zadnjih letih razvil popolnoma nov naložbeni razred – volatilnost. Večji tuji institucionalni vlagatelji ga sicer poznajo in uporabljajo že vrsto let, večini vlagateljev pa je bil do sedaj ta naložbeni razred nedosegljiv (in tudi nerazumljiv), predvsem zaradi nujne uporabe izvedenih finančnih instrumentov.
Izvedeni finančni instrumenti: da – ampak…
Zadnje spremembe evropske in s tem tudi slovenske zakonodaje na področju upravljanja vzajemnih skladov so omogočile uporabo izvedenih finančnih instrumentov in tako odprle vrata za širšo paleto naložbenih strategij. Sicer pa ostaja zakonodaja precej striktna in smo kot upravljavci vzajemnih skladov izredno omejeni pri vrsti in namenu uporabe izvedenih finančnih instrumentov. Ne glede na omejitve smo se v Probanki upravljanje odločili, da v okviru Sigme ponudimo slovenskim vlagateljem dostop to volatilnosti kot naložbenega razreda. Pri volatilnosti, tako kot pri drugih naložbenih razredih, obstaja več različnih načinov investiranja oziroma strategij. Strategija Sigme spada v širšo skupino strategij, ki se imenuje arbitraža volatilnosti (angl. volatility arbitrage). Osnovna teza strategije je izkoriščanje razlike med volatilnostjo, ki jo pričakujejo opcijski trgi (angl. implied volatility) in realizirano volatilnostjo v določenem obdobju. Pri izvajanju strategije uporabljamo opcije na delniške indekse. V preteklem letu smo se omejili na opcije, ki kotirajo v ZDA, v prihodnosti pa ne izključujemo možnosti uporabe opcij, ki kotirajo na evropskih in azijskih borzah. Za račun Sigme v osnovi nastopamo kot neto prodajalci opcij, vendar nikoli ne izvajamo nekritih prodaj, ki jih tudi zakonodaja prepoveduje. Glavno tveganje za Sigmino strategijo se skriva v več mesecev trajajočem izrazito enosmernem gibanju delniških trgov, kar se je dejansko tudi zgodilo v letošnjem letu oziroma od meseca marca, ko se je začel odboj. Po statistikah je to najbolj strma rast trgov v tako kratkem obdobju po letu 1933, rezultat katere je bil 13,98-odstotni padec Sigme v obdobju med 17. marcem in 2. oktobrom, kar je zelo znižalo pričakovano donosnost v letošnjem letu. Srečna stran tega je, da še vedno velja, da so takšni dogodki izjemno redki in ga verjetno ne bomo več doživeli, nesrečna stran pa, da smo to tveganje izkusili že v prvem letu poslovanja. Torej še vedno velja, da je namen Sigme ponuditi vlagateljem možnost investiranja v nov naložbeni razred – volatilnost – in s tem doseganje večje razpršitve celotnega naložbenega portfelja. Prav tako ne smemo primerjati donosov Sigme z donosom delniških ali obvezniških trgov, kajti gre za različne razrede naložb. In ravno iz tega dejstva izhaja naše priporočilo vlagateljem, da naj delež naložbe v Sigmo v njihovem celotnem naložbenem portfelju ne presega 20 %, saj bodo le na ta način pridobili iz dodatne razpršitve svojega naložbenega portfelja.
