Od ALFE do SIGME

Če potegnemo vzporednice med razvojem slovenskega trga vzajemnih skladov in Probanko upravljanje, lahko opazimo, da smo kot upravljavci pri njegovem razvoju aktivno sodelovali, uvajali novosti, predvsem pa s ponujenimi vzajemnimi skladi vedno poskušali zadovoljiti najširši krog potreb slovenskih vlagateljev. Iz devetdesetih je tukaj vzajemni sklad Probanka Alfa – uravnoteženi, ki po naložbeni politiki še vedno velja za edini uravnoteženi vzajemni sklad. Temu smo kasneje dodajali aktivno upravljane globalne vzajemne sklade, ki so primerni za kar najširši krog vlagateljev: Probanka Beta – delniški, Probanka Gama – obvezniški, Probanka Novi trgi – delniški in Probanka globalni naložbeni sklad. Za segment zahtevnejših vlagateljev oziroma kot naložbeni dodatek povprečno izkušenim vlagateljem smo ustanovili pasivno upravljane, to je indeksne vzajemne sklade, ki posnemajo indekse perspektivnih panog: PB Agriculture Index (kmetijstvo), PB Biotech Index (biotehnologija) in PB Uranium Index (jedrska tehnologija in rudniki urana). In sedaj uvajamo še vzajemni sklad absolutnega donosa Probanka Sigma.

Vzajemni sklad absolutnega donosa Probanka Sigma je novost na trgu slovenskih vzajemnih skladov, saj gre za prvi pravi tovrstni vzajemni sklad pri nas. Probanka upravljanje s Sigmo odpira nov segment tako v svoji ponudbi vzajemnih skladov kakor tudi na slovenskem tržnem območju.

Naložbeni cilj in naložbena politika

Naložbeni cilj vzajemnega sklada absolutnega donosa Probanka Sigma bo dolgoročno doseganje letne donosnosti v razponu med 8 in 12 %, ne glede na tržne razmere. To bo dosegal z aktivnim investiranjem v opcije (izveden finančni instrument) ter v obveznice, instrumente denarnega trga in depozite. Osnovni finančni instrument opcij so delniški indeksi. Izpostavljenost do opcij nikoli ne bo presegla 25 % čiste vrednosti sredstev, neto vrednost premij pa ne 15 % celotne vrednosti sredstev vzajemnega sklada. Sklad bo trgoval izključno z opcijami, s katerimi se trguje na organiziranih trgih po svetu, in pri tem ne bo  prevzemal tveganj, ki bi ne imela pokritja v njegovem premoženju. Dejansko to pomeni, da bo v opcije naloženih 10 do 15 % neto vrednosti portfelja, preostali del (85 do 90 %) pa bo naložen v denarju, ki, kot veste, trenutno prinaša okrog 5 % letno.

Kot pojasnilo, opcija je pogodbeno razmerje, z uresničitvijo katerega imetnik opcije doseže sklenitev pogodbe o nakupu, prodaji ali zamenjavi osnovnega instrumenta. Premija je cena opcije ali opcijske pogodbe, ki jo kupec opcije na konkurenčnem tržišču plača prodajalcu opcije za pravice, ki so vsebovane v opcijski pogodbi.

Od kod zaslužek?

Statistika, računana za veliko let nazaj, kaže, da se trgi 2/3 časa gibljejo brez smeri gor in dol, pravzaprav pa nikamor. Vsi premiki (rastoči in padajoči trgi) se odvijejo v 1/3 časa. To ponazarja spodnja slika.

Samo takrat, ko modra črta, ki ponazarja gibanje ameriškega delniškega indeksa S&P 500, ostane ob koncu meseca zunaj rdeče črte, ki ponazarja nihaj enega standardnega odklona, se je zgodil premik, ki v strategiji Sigme pomeni izgubo. Izleti zunaj rdeče črte med obdobjem enega meseca ne pomenijo ničesar. Pomembno je, da je ob koncu meseca modra črta znotraj rdečih. To se je v obdobju od septembra 2006 do septembra 2008 zgodilo 7-krat. 17-krat se ni. 17x dobiček.

Dobički so, po zelo grobi oceni, za polovico manjši od izgub. Torej 3-krat je zaslužek 5 %, skupaj 15 %, potem pa pride enkrat izguba 10 %, kar pomeni, da smo po štirih mesecih za 5 % v plusu. Torej potrpežljivost ob zbiranju več manjših zaslužkov in pripravljenost prenesti večje udarce (izgube), kar se na koncu obrestuje, saj je ciljna 12-mesečna donosnost sklada med 8 in 12 %. Koristna strategija, ki smo jo Slovenci v svoji zgodovini že velikokrat dokazali.

S standardnim odklonom, po domače povedano, merimo tudi poskakovanje indeksov stran od povprečja.

Tveganja

Glavno tveganje je, da se pomembno spremeni statistični vzorec, ki je veljal zadnja desetletja (testiranja smo izvajali vse do leta 1971 in tako zajeli vse pomembne borzne krize). To pomeni, da bi se trg več mesecev zaporedoma gibal samo v eno smer. V vseh teh letih se je gibal v eno smer najdlje štiri mesece. Potem pa seveda vse te izgube tudi nadoknadil, saj je bilo najdaljše obdobje brez izgube kar 55 mesecev.