Kako izbrati sklad

Razlikovanje med skladi

Vzajemni skladi se med sabo razlikujejo po:

• donosnosti, varnosti oz tveganju,
• strukturi naložb, politiki upravljanja, stroških, pretekli uspešnosti,
• velikosti sredstev v upravljanju, strokovnosti upravljavcev, ponujenih načinih varčevanja znotraj sklada, obveščanju in preglednosti za vlagatelje…

Kateri sklad izbrati?

Odločitev mora biti ponovno preprosta.

• Družba za upravljanje mora imeti nadpovprečen donos za obdobje več let - tri, pet ali celo deset let.
• Ta donos dosega v večini ali v vseh svojih skladih.

Ali je to samoumevno?
Moralo bi biti, vendar praksa kaže drugače. V zadnjem času tudi v Slovenijo prihaja marketinški pristop upravljanja vzajemnih skladov, ki je dodobra uveljavljen v svetu.

O čem govorimo?
O tem, da ena družba za upravljanje svojim vlagateljem ponuja od dvajset vzajemnih skladov naprej. To na prvi pogled izgleda kot, da družba za upravljanje ponuja večjo izbiro, v resnici pa ponuja večjo zmedo. Edina resnična širitev ponudbe, se nahaja na lestvici večjega oz. manjšega tveganja, ki ga je pripravljen sprejeti vlagatelj. Torej od depozitov na banki, prek obvezniških skladov, mešanih skladov do delniških skladov. In izbira med nalaganjem na razvite trge, ter na razvijajoče se trge. Slednji so bolj volatilni a glede na višje stopnje rasti gospodarstva predstavljajo večji potencial za zaslužek.

Širjenje ponudbe v smislu večje geografske razpršenosti skladov.
Po drugi strani je širjenje ponudbe v smislu večje geografske razpršenosti skladov prevaljevanje odločitve, o tem v katero regijo nalagati, na vlagatelja. Kako pa naj vlagatelj ve, v kateri regiji bodo delnice bolj rasle? Ker njihov bruto domači proizvod hitro raste? Kapitalski trgi gospodarsko rast upoštevajo v ceni delnic že mnogo prej, kot se le-ta konča. Nekdo, ki bi svoje prihranke vložil v kitajske delnice leta 2000 bi imel leta 2005 še vedno negativen donos, medtem ko se je leta 2003 vrednost njegove naložbe prepolovila. Kitajski bruto domači proizvod pa se je v zadnjih petih letih povečal za petdeset odstotkov. Torej geografska razpršitev skladov posamezne družbe za upravljanje je povsem marketinška poteza, s katero se doseže, da so med dvajsetimi skladi dva ali trije v vrhu po donosnosti in se jih ponuja novim vlagateljem, ki so pripravljeni nasesti.

Lestvica tveganja

Združenje družb za upravljanje je ob soglasju Agencije za trg vrednostnih papirjev sestavilo 10-stopenjsko lestvico za ocenjevanje tveganosti vzajemnih skladov. Stopnje si sledijo od najmanjše do največje tveganosti:

• 1 - izjemno nizko tvegan
• 2 - zelo nizko tvegan
• 3 - nizko tvegan
• 4 - nizko do srednje tvegan
• 5 - povprečno (srednje) tvegan
• 6 - srednje do višje tvegan
• 7 - višje tvegan
• 8 - višje do visoko
• 9 - visoko tvegan
• 10 - zelo visoko tvegan

Celovito ponudbo predstavlja družba za upravljanje, ki je na dolgi rok sposobna iz denarja narediti več denarja, ne pa iz enega sklada deset skladov.