Vse o vlaganju v vzajemne sklade Probanke upravljanje

Zakaj varčevati v vzajemnih skladih?

Vzajemni skladi so prava oblika dolgoročnega varčevanja

Vzajemnim skladom je vsekakor treba priznati, da so nam približali in omogočili dostop do naložb v vrednostne papirje (delnice, obveznice…) in razne oblike drugih finančnih naložb (instrumentov denarnega trga, izvedenih finančnih instrumentov…) bolj kot katerakoli druga oblika varčevanja. Varčevanje v vzajemnih skladih je v primerjavi z neposrednim nalaganjem v vrednostne papirje zelo preprosto, cenejše in dostopno vsem, ne glede na izkušnje, starost, izobrazbo itd.

Varčujmo načrtno

Varčevanje v vzajemnih skladih pomeni, da boste v določenem času redno nalagali del svojih dohodkov z namenom privarčevati določeno premoženje za dosego naložbenega cilja. Če se le da, konkretno opredelite cilj: npr. »V 10 letih želim privarčevati 30.000 eur kot lastna sredstva pri nakupu stanovanja!«. Določeno poudarjamo zato, ker je odločitev v smeri: »v čim krajšem času zaslužiti čimveč« napačno postavljen cilj, ki nas lahko hitro razočara. Seveda vsi računamo in želimo za naš denar dobiti dober donos. A višina donosa ni popolnoma v naših rokah. Odvisna je  od vrste vzajemnega sklada, upravljavca vzajemnega sklada, ki zbrani denar v vzajemnem skladu plasira na različna področja, splošne makro in mikro - ekonomske klime ter drugih dejavnikov (npr. politični), ki vplivajo na vrednost naložb v portfelju vzajemnega sklada. Zato bodite v vaših pričakovanjih realni. Najprej dodobra spoznajte svoj naložbeni profil. Le tako boste lahko izbrali zase primeren vzajemni sklad oziroma več skladov in se podajte na varčevalno pot.

Poglejmo, koliko bi morali nalagati v podsklad Probanka Alfa – uravnoteženi, da bi dosegli zgoraj zastavljen cilj: 30.000 eur v 10 letih. Gre za srednje tvegan vzajemni sklad z uravnoteženo globalno naložbeno politko naložb največ 60% v delnice in najmanj 40% v obveznice. Torej vzajemni sklad, ki je primeren za povprečnega vlagatelja:

1. Pomembno je, da pričnete s sistematičnim nalaganjem dovolj zgodaj! Če bi v obdobju od leta 1997 do leta 2006, torej v obdobju pred izbruhom, sedaj že nam vsem znane krize, vsako leto vložili v Alfo približno 1.020 eur (to je 85 eur na mesec), bi bila vrednost vaše naložbe, ob upoštevanih plačanih vstopnih stroških in odvedenem davku na dobiček, ob koncu leta 2006 točno 30.000 eur! Celotni vložek 10.200 eur bi v desetih letih oplemenitili na 30.000 eur in tako bi dosegli zastavljeni cilj, ob skoraj 200% donosu!
2. Kaj pa kriza? Če bi na enak način, kot je opisan zgoraj, pričeli z nalaganjem v Alfo od leta 1999 dalje in bi vaš vložek podlegel borznim padcem v letu 2008, kot posledice krize, bi danes vrednost vaše naložbe, ob upoštevanih plačanih vstopnih stroških in odvedenem davku na dobiček, znašala le 17.000 eur! Cilj sicer ne bi dosegli, še vedno pa bi ustvarili lep dobiček: celotni vložek 10.200 eur bi v teh desetih letih oplemenitili na 17.000 eur, kar je 70% donos.

Bistveno, kar morate spoznati iz tega primera niso donosi, ampak dejstvo, da si lahko z relativno majhnimi vložki ustvarite precejšnje premoženje!

Spoznajte svoj profil

Vsak vzajemni sklad ima v svojih pravilih oziroma v izvlečku prospekta opredeljen profil vlagatelja, kateremu je namenjen. Še podrobneje imajo družbe za upravljanje priporočila vlagateljem o naložbi v posamezni vzajemni sklad glede na profil vlagatelja navedene na spletnih straneh in marketinških gradivih. A v kolikor napačno opredelite svoj lastni profil, boste nehote pristali v napačnem skladu. Ker je varčevanje v vzajemnih skladih praviloma dolgoročno, se zavedajte svojega življenjskega cikla. Z njim so povezane vse komponente vašega profila: razpoložljivi dohodek, premoženjsko stanje, ročnost varčevanja, odnos do tveganja, pretekle izkušnje. Tudi tukaj velja, da se človek z leti spreminja in s tem vse navedene komponente.  

Spoznajte pojem vzajemnega sklada

Vzajemni sklad je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v prenosljive vrednostne papirje in ki je bilo financirano s premoženjem fizičnih in pravnih oseb ter je v lasti teh oseb. Vzajemni sklad upravlja družba za upravljanje, ki je gospodarska družba, ustanovljena v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.  Družba za upravljanje lastnikom vzajemnega sklada praviloma ne delijo čistega dobička. Čisti dobiček se ponovno investira v vzajemni sklad, tako da se povečuje vrednost enote premoženja vzajemnega sklada.

Izberite zase primeren vzajemni sklad

Velja pravilo, da so naložbe v lastniške vrednoste papirje (delnice) donosnejše, a zato bolj tvegane in naložbe v dolžniške vrednostne papirje (obveznice) manj donosne, a zato varnejše. Zaradi večje volatilnosti, to je nihajnosti, se zato v delnicah  varčuje na dolgi rok (10 in več let), v obveznicah pa lahko tudi na krajši. Nič pa seveda ni narobe, če ste vso dobo varčevanja izpostavljeni v pretežni meri obveznicam, še posebej v kolikor imate zelo zadržano stališče do tveganja in preferirate varnost. Naložbe v izvedene finančne instrumente (opcije, terminske pogodbe) spadajo prav tako med bolj tvegane, saj so poleg osnovnega finančnega instrumenta, še veliko bolj odvisne tudi od sposobnosti trgovanja z njimi, kakor pri delnicah. In enako velja za vzajemne sklade: donosnost je bolj ali manj v obratnem razmerju s tveganostjo. Za vsak tip vlagatelja praviloma obstaja zanj primeren vzajemni sklad, oziroma še bolje: košarica skladov. To pomeni razpšitev vplačil v več ali manj skladov z različnimi naložbenimi politikami, s čimer naložba postane stabilnejša in varnejša. Kljub visoki likvidnosti vzajemnih skladov, imejte vselej oblikovano varnostno rezervo npr. v obliki depozita, varčevalnih vlog z različno ročnostjo. Za povprečnega vlagatelja je priporočljivo, da do 90 % sredstev, namenjenih varčevanju v skladih, razporedi v t.i. »jedrne« sklade, to so vzajemni skladi z globalno naložbeno politiko. Vzajemni skladi z ozko usmerjeno naložbeno politiko pa so primerni kot dolgoročna dopolnitev tem »jedrnim« skladom. 

Oblikovani varčevalni načrti v vzajemnih skladih

Vlagateljem prijazno varčevanje – v kolikor se držite pravil!

Večina vzajemnih skladov, tako doma kot po svetu, ponuja vlagateljem poleg standardnega (klasičnega) investiranja v investicijske kupone vzajemnih skladov, še druge, različne oblike nalaganja sredstev. Tak način nalaganja se vrši pod določenimi, v pravilih upravljanja zapisanimi, pogoji, za katere se je uveljavil skupni izraz varčevalni načrti. Za razliko od zgoraj omenjenih varčevalnih načrtov, ki si jih zastavi vsak posameznik in se nanašajo na njegov profil, gre tukaj za oblikovane varčevalne načrte v vzajemnih skladih v smislu pogojev in ugodnosti ob zavezi k rednim vplačilom v vzajemne sklade. Ti varčevalni načrti so v bistvu nadaljnji korak našega osebnega varčevalnega načrta. Obstaja veliko različic varčevalnih načrtov. Na splošno bi lahko rekli, da jih obstaja toliko, kolikor je v družbah za upravljanje prodajnih idej na eni strani in ciljnih skupin vlagateljev z različnimi potrebami na drugi strani. Nekateri so vezani na višino vplačanih obrokov, nekateri na obdobje varčevanja, nekateri na povratno nagrajevanje iz že plačanih vstopnih stroškov itd. V kolikor se zavežete k pravilom nalaganja po varčevalnih načrtih in se jih tudi držite, boste vsekakor generalno plačali manjše vstopne stroške v primerjavi z enkratnimi vplačili. Zavoljo vplačevanja po metodi povprečnega stroška pa obstaja tudi velika verjetnost, da boste ob zaključku varčevanja pri donosih uspešnejši, kakor pri enem ali več enkratnih vplačilih v enakem skupnem znesku. Vplačevanje po metodi povprečnega stroška v praksi pomeni, da za isto višino vplačanega obroka pridobite več točk vzajmnega sklada, ko je vrednost točke nizka in manj točk, ko je vrednost le-te visoka.

Zakonodaja o varčevalnih načrtih

Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje opredeljuje varčevalni načrt kot zavezo vlagatelja nalagati denarna sredstva v investicijski kupon posameznega vzajemnega sklada v določenem daljšem časovnem obdobju; to je obdobju varčevanja. Najvišji vstopni stroški, ki se lahko zaračunajo za celoten varčevalni načrt, ne smejo znašati več kot 30,00% od vplačil, opravljenih v prvem letu po začetku vplačevanja v vzajemni sklad.

Na primer: če boste vplačevali v varčevalni načrt 600 eur vsako leto (50 eur vsak mesec), vstopni stroški ne smejo v nobenem primeru presegati 180 eur.

Vstopni stroški vseh nadaljnjih vplačil do izteka obdobja vplačevanja bodo sorazmerno nižji oziroma najpogosteje so kar enaki 0, tako da skupni vstopni stroški od vplačil za celotno obdobje vplačevanja ne bodo presegli višine vstopnih stroškov za enkratna vplačila.

Ti »nesrečni« vstopni stroški

Nekateri vlagatelji se verjetno še vedno sprašujete, čemu sploh vstopni stroški ob vplačilih v vzajemne sklade. Žal so vstopni stroški na nek način »nujno zlo« vseh družb za upravljanje. Iz vstopnih stroškov družbe za upravljanje  praviloma financirajo lastne in zunanje svetovalce na vpisnih mestih. Dandanes je že tako, da nič ni zastonj in tako tudi svetovanje, postopek pristopa in nadaljne servisiranje vlagatelja preko vpisnih mest stane. Z vstopnimi stroški vlagatelji v bistvu plačate informacije in svetovanje, zato je prav, da si na vpisnih mestih poiščete dobrega svetovalca, ki vam bo  posredno »v zameno za vstopne stroške« nudil kvalitetno storitev svetovanja in to ne samo ob pristopu k vzajemnemu skladu, ampak tudi skozi vso vaše obdobje varčevanja pri vplačilih in tudi izplačilih. Akcije vplačil brez ali po znižanih vstopnih stroških pa pomenijo, da se v času trajanja akcije, ali svetovalci odpovejo zaslužku ali pa da te stroške pokrijejo družbe za upravljanje same iz upravljavske provizije in se s tem odpovedo delu svojega zaslužka.

Varčevalni načrti v podskladih Krovnega sklada Probanka

Podskladi Krovnega sklada Probanka: Alfa - uravoteženi, Beta - delniški, Gama - obvezniški, Novi trgi – delniški in Sigma – sklad absolutnega donosa ponujajo poleg »klasičnega varčevanja« tudi dva različna varčevalna načrta, ki v vseh navedenih skladih funkcionirajo po enakem principu. Probanka globalni naložbeni sklad ter vsi trije indeksni vzajemni skladi (PB Agriculture Index, PB Biotech Index, PB Uranium Index) varčevalnih načrtov ne ponujajo, saj gre za sklade, katerih investicijski kuponi kotirajo na borzi.

Vlagatelj, ki se zaveže, da bo vlagal v posamezni podsklad v okviru varčevalnega načrta, mora poleg pristopne izjave podpisati še ustrezen dodatek k pristopni izjavi. Za sistematično varčevanje in disciplino pri vplačevanju v varčevalni načrt, obstaja preprosta rešitev: vplačila v varčevalni načrt izvajajte preko trajnika. Na tak način boste varčevali, tako da tega skoraj opazili ne boste, saj bo vsak mesec iz vašega računa (najbolje takoj po plači) opravljeno vplačilo na vaš varčevalni račun. Tega denarja ne boste pogrešali, vsak načrt pa je oblikovan tako, da vas stimulira k temu, da varčujete čim daljše obdobje.

Prednosti varčevalnih načrtov

Kot že rečeno, v podskladih Krovnega sklada Probanka sta poleg klasičnega varčevanja vlagateljem na voljo varčevalna načrta B in C.  

Prednosti varčevalnih načrtov in kaj si je dobro zapomniti v primerjavi s klasičnim varčevanjem (varčevanjem izven varčevalnih načrtov):

Pravila varčevalnega načrta B in varčevalnega načrta C v celoti najdete v dokumentu Lestvica vstopnih in izstopnih stroškov, pravila varčevalnih načrtov in pravila prehodov med Podskladi Krovnega sklada Probanka, ki je brezplačno na voljo tudi na vseh vpisnih mestih.

Poglejmo primere, kako vlagatelj pridobi pri vstopnih stroških v varčevalnih načrtih v primerjavi z varčevanjem izven varčevalnih načrtov.

Varčevalni načrt B:

Vlagatelj se odloči, da bo z enkratnim večjim zneskom varčeval v podskladu najmanj 6 let:

Če bi vplačal 5.000 eur, bi po pravilih izven varčevalnih načrtov plačal 150 eur vstopnega stroška. Po pravilih varčevalnega načrta B sicer tudi plača ob vplačilu 150 eur vstopnega stroška, vendar se mu v prvih treh letih od vplačila plačani vstopni strošek povrne tako, da se mu vsako leto (3 x 50 eur = 150 eur) k že privarčevani glavnici vplača dodatnih 50 eur na njegov varčevalni račun. Če varčuje še nadaljnja 3 leta (skupaj 6 let), prav tako nima nobenih izstopnih stroškov.

Varčevalni načrt C: