Kaj je vzajemni sklad absolutnega donosa?
Vzajemni sklad absolutnega donosa – prava odločitev v finančno tveganih časih
Kaj so vzajemni skladi absolutnega donosa?
Vzajemni skladi absolutnega donosa so tudi v svetu relativna novost, čeprav je koncept absolutne donosnosti (angl.: absolute return) že dolgo poznan med hedge skladi. Koncept absolutne donosnosti se od koncepta relativne donosnosti, na katerem temeljijo »klasični« vzajemni skladi, razlikuje v tem, da se uspešnost ne izraža relativno v neki meri uspešnosti oziroma benchmark (običajno kakšen referenčni tržni indeks, kot npr. SBI20, DAX ipd.), temveč glede na nek fiksno postavljen cilj (npr. donosnost 8 % letno) ali pa glede na obrestno mero denarnega trga.
|
Hedge skladi
so se razvili po drugi svetovni vojni kot investicijska oblika, namenjena izjemno premožnim vlagateljem. Narava hedge skladov se je do danes precej spremenila, po premoženju, ki ga skupaj obsegajo, pa so postali eni najmočnejših igralcev na svetovnih trgih. Gre za sklade, ki so manj regulirani od običajnih vzajemnih skladov, naložbene politike hedge skladov so manj omejujoče in praviloma bolj tvegane, predvsem pa se med seboj lahko precej razlikujejo. Ena od značilnosti hedge skladov je, da se praviloma precej zadolžujejo in ni nemogoče, če predstavlja 80 odstotkov sklada dolg, le 20 odstotkov pa sredstva, ki so jih vplačali vlagatelji v sklad, kar pomeni, da lahko ti skladi na trgih obračajo tudi do štirikrat več kapitala, kot so jim ga zaupali vlagatelji, poleg tega pa sredstva tudi agresivno obračajo, za razliko od vzajemnih skladov, ki kupljene delnice držijo daljša časovna obdobja. V nasprotju z vzajemnimi skladi hedge skladi običajno niso zavezani nobenim formalnim pravilom in posebni zakonodaji. Podobni so temu, da vas nekdo "po domače" povpraša, ali bi vložili nekaj denarja v njegovo podjetje, on pa bo trgoval z različnimi vrednostnimi papirji, surovinami, valutami itd. in se trudil ustvarjati dobiček, pa bo, kakor bo. Njegova poslovna korektnost je odvisna od njega samega in od tega, koliko drugih vam lahko ponudi boljšo storitev s podobno vsebino. Za večino vlagateljev - varčevalcev je naložba v tovrstne sklade približno primerljiva z nakupom loterijskega lističa. To ne pomeni, da bo naložba gotovo propadla; pomeni pa, da je rezultat povsem odprto vprašanje brez opornih točk. |
Cilj klasično upravljanega vzajemnega sklada je preseči referenčni tržni indeks, tako v obdobjih trenda borzne rasti kakor v obdobjih borznih padcev, kar pa pomeni, da če je npr. SBI 20 padel v nekem obdobju za 30 %, donosnost portfelja slovenskih delnic pa je dosegla -20 %, je naredil upravljavec odlično delo, stranka pa je vseeno izgubila 1/5 svojega premoženja. Cilj vzajemnega sklada absolutnega donosa (angl. »absolute return fund«) pa je ustvarjanje pozitivnega donosa ne glede na gibanje trga: tudi v obdobju »medvedjih« trgov skuša sklad doseči ciljno donosnost. Tako bo upravljavec dosegel svoj cilj, ko bo npr. dosegel 9-% letno donosnost pri tem, ko so trgi padli za 20 %, in tudi, ko zrastejo za 20 %!
Zakaj vzajemni skladi absolutnega donosa?
V dolgem obdobju rasti vrednosti vseh vrst premoženja (nepremičnin, delnic in VEP različnih skladov) za koncept absolutne donosnosti ni bilo mesta. Ljudje se v takšnih časih ne ukvarjajo s koncepti in večinoma tudi ne s tveganji. Danes, v času finančnih kriz in medvedjega trga, marketinški strokovnjaki ugotavljajo, da je ta večletna rast naredila med slovenskimi vlagatelji več škode kot koristi, saj je v prvi vrsti razvadila in kljub opozorilom popačila njihova pričakovanja glede naložb v vrednostne papirje. Tako imamo danes vrsto vlagateljev, ki so ugotovili, da jim tvegane naložbe ne ležijo več in da so nezadovoljni z razvojem dogodkov ne glede na to, da je njihova naložba izgubila »le« 20 %, medtem ko so borzni indeksi padli za več kot 30 %. Za takšne vlagatelje se kot alternativa ponujajo vzajemni skladi absolutnega donosa. Ti, kot že rečeno, skušajo doseči zastavljeni cilj, ne glede na razmere na posameznih trgih, nudijo dobro priložnost v slabih časih in umirjen potencial v dobrih časih.
Kako vzajemni skladi absolutnega donosa dosegajo postavljeni cilj?
Obstaja več tehnik in orodij upravljanja s tveganji, katerih bistvena naloga je zmanjšati vplive volatilnosti in s tem omejiti tveganja. Vzajemni skladi absolutnega donosa običajno v veliki meri uporabljajo izvedene finančne instrumente za vzpostavljanje dolgih in kratkih pozicij na vrednostne papirje ali na trg kot celoto. Njihova vrednost je posredno ali neposredno odvisna od cene osnovnih instrumentov: vrednostnega papirja (npr. delnice, obveznice), tuje valute, blaga, višine obrestne mere, indeksa oziroma ocene kreditne sposobnosti ali podobnih spremenljivk, ki se poravnavajo v prihodnosti in ne zahtevajo začetne čiste finančne naložbe ali pa le majhno začetno finančno naložbo. Drugače povedano, gre za poslovanje s pogodbami (opcije, terminske pogodbe), s katerimi se kupec in prodajalec dogovorita za nakup ali prodajo določenega zneska oziroma količine osnovnih instrumentov na določen dan v prihodnosti po ceni, določeni danes. Izvedeni finančni instrumenti tako prenašajo tveganje od oseb, ki želijo tveganje odpraviti, na osebe, ki želijo prevzeti tveganje ter v zameno za to pričakujejo višji donos.
Komu so vzajemni skladi absolutnega donosa namenjeni?
Ne glede na naložbeni cilj, ki ga zasledujejo, so lahko vzajemni skladi absolutnega donosa tudi precej različno tvegani. Sklad, ki bo za doseganje absolutnega donosa uporabljal npr. tehniko aktivnega trgovanja le z obveznicami visoke kakovosti, bo manj tvegan od sklada, ki bo uporabljal izvedene finančne instrumente, katerih osnovnih instrument bodo delnice ali delniški indeksi. Prvi bo namenjen konzervativnejšim vlagateljem, drugi vlagateljem z višjo toleranco do tveganja. Prav pa je, da se tako eni kot drugi zavedajo naložbenega tveganja, ki izhaja iz izvedenih finančnih instrumentov, zato morajo poznati vsaj osnove le-teh oziroma že imeti večletne izkušnje z naložbami v vrednostne papirje. Priporočeno obdobje varčevanja v teh skladih je navadno krajše od klasičnih delniških skladov ter je nekje od 3 do 5 let in naprej.
|
Še enkrat pa je potrebno opozoriti, da vzajemni skladi absolutnega donosa niso garantirani skladi! Upravljavec sklada poskuša doseči »obljubljeni« donos, nikakor pa ga ne garantira. Ne glede na naložbeni cilj, bo vrednost enote premoženja takšnega sklada nihala, kar pomeni, da za vlagatelja obstaja tudi možnost izgube.
|
